VSE CELICE SKUPAJ SO JAZ

Celica je stroj, ki ga poganja energija.
Zato lahko k raziskovanju celice pristopimo s
študijem materije ali energije.

V vsaki kulturi in vsaki medicinski tradiciji
pred nami je do ozdravitev prišlo s premikanjem energije.

Albert Szent-Gyorgyi,
Nobelov nagrajenec za medicino

UVOD

Čutiti energijo je najlepše, kadar v sebi čutimo ljubezen. Še močnejša je zaljubljenost. Takrat je vse enostavno, prav nič ni nemogoče. Toliko lepega je takrat v nas, da smo zdravi, energija je vsepovsod in um gleda skozi očala lepega. Se še spomnite tega občutenja?

In potem? Potem energija oddide iz vsakdanjih misli, če že ne razmišljamo o "porabi" električne energije doma. Kadar nam telo ponagaja in začenjamo čutiti neprijetnost, morda celo bolečino, nam sodobna zdravstvena tehnologija in tehnika ponudi različne stroje, ki uporabijo različne vrste energije. Rentgensko sevanje pri presvetlitvi glave, zobovja, kolena; ali ultrazvok pri vpogledu v notranjost telesa ali rastočega novega prebivalca planeta ali močno magnetno polje pri jedrski magnetni resonanci. Morda se še sliši vzklik, da smo danes (energijsko) šibki.

 

Ko govorimo o ravnovesju v telesu, takrat ne le da smo brez bolečin, da se počutimo zdravi, v sebi občutimo močno življenjsko energijo. Celota um in telo, torej um-telo, s svojo milijon let staro modrostjo zna vzpostavljati ravnovesje, ki ga imenujemo zdravje. Bi sicer danes, po tisočletjih, še bili tu? Vse že znamo, vse je v nas, le da ne znamo priklicati milijon let starega notranjega zdravnika. In prav to je namen in cilj naših potovanj. Platon je to shranil v misel, da je učenje spominjanje! V resnici nas nihče ne more trajnejše pozdraviti, to lahko stori le vsak sam.

Vse že znamo, vse je v nas, le da ne znamo več priklicati milijon starega notranjega zdravnika. In prav to je namen in cilj naših potovanj.

Čas je, krenimo na to zanimivo potovanje!

Veronika in Uroš

 

 

ŽIVLJENJE IN ENTROPIJA

»Živi organizem ima neverjeten dar, da nase veže »tok reda« 
ter se tako izogne razpadu v atomski kaos.«

Erwin Schrodinger,
Nobelov nagrajenec za fiziko